Domača stran

Vabljeni na popotovanje...

 “V slikarstvu umetnik vabi gledalca na potovanje v območje platna. Gledalec se giba po sledeh umetnikovih potez navznoter in navzven, navzdol in navzgor, diagonalno in horizontalno; mora speljati ovinek okoli krogle, iti skozi tunele, drseti po klancu navzdol, občasno vrtoglavo preleti od ene točke do druge, kot da ga magnet nezadržno vleče skozi prostor v še tako skrivne kotičke – in če je slika posrečena, to počne v različnih in med seboj povezanih intervalih.”

Mark Rothko, Umetnikova realnost

V svojem popotovanju po platnu raziskujem prostor, svetlobo in sledi časa. Zanimajo me zgodbe, ki jih skrivajo na videz nepomembni motivi in trenutki, ko slika postane osebna izkušnja gledalca.

OKNA
KRAJINE
MIKRO V MAKRO

“Slikarka Vesna Arko neutrudno uresničuje izostren občutek za kompozicijsko komponiranje, za doseganje volumetričnosti akterjev dogajanja, za ustvarjanje prostorske iluzije, za iskanje svetlobe in za vzpostavljanje specifik raznolike materialne snovnosti. Njena okna so najnovejši, tematsko zasnovan cikel del, v katerem sledi svojim likovno-formalnim in tehnično izvedbenim smernicam ter globljim vsebinskim pomenom. Okna, ki so v središču njenega zanimanja, so namreč mnogo več kot arhitekturni element. So simbol prehoda ter vez med svetom zunanjega in notranjega. Umeščena so v središče slikovnega polja in slikarka jim posveča vso svojo ustvarjalno pozornost. Upodablja jih s precizno detajlirano risbo in jih oživi s prefinjeno barvno skalo. Za njihovo barvno in oblikovno dovršeno zunanjostjo pa bivajo zgodbe preteklosti in notranjosti, življenja, minevanja in prehajanja. Vesna Arko se posveča dolgotrajnemu in preciznemu delu v polju slike ter kleno hodi po poti lastne izvirnosti.” Anamarija Stibilj Šajn

Zlata muza kot posebna nagrada 14. Extempora Logatec 2018 za najvišjo odličnost in kvaliteto, ki jo podeljuje Društvo likovnikov Logatec za likovno delo z naslovom Skodelica kave.

Skodelica kave: “Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati, stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca”.

Ivan Cankar, Skodelica kave